Zakaj potrebujemo dioptrijska zaščitna očala?
Človek svoje delo nemalokrat opravlja v agresivnem okolju, ki je lahko nevarno za poškodbe organa vida. Zato moramo oči zaščititi z zaščitnimi očali, pri tem pa poskrbeti za ustrezno ločljivost in ostrino vida.
Naš vid se z leti spreminja in v določenem trenutku je lahko potrebna njegova korekcija. Ker posameznik več kot 80 % informacij pridobi z vidom, je vizualna ergonomija izjemno pomembna na slehernem koraku.
Delo in delovni pogoji pogostokrat niso idealni in primerni za izpostavljene oči, zato je potrebno organ vida zaščititi z uporabo ustreznih in najbolj kakovostnih zaščitnih očal.
Varujemo zdravje naših zaposlenih
Po podatkih raziskave ILO (International Labour Organisation) se letno zgodi preko 3,5 MIO poškodb očesa. CDC ocenjuje, da vsak dan približno 2000 delavcev v ZDA utrpi poškodbo oči, povezano z delom, ki zahteva zdravljenje. Približno tretjina poškodb se zdravi na urgentnih oddelkih bolnišnic, več kot 100 teh poškodb pa ima za posledico enodnevno ali večdnevno odsotnost z dela.
EU-OSHO opozarja, da ocene kažejo, da se za vse gospodarske sektorje in vse vrste zaposlitev zgodi približno 5,07 milijona delovnih nesreč na ravni EU27 v letu 2019. Prijavljenih je zgolj 3,14 milijona nesreč, kar predstavlja približno 62 % vseh in ki so povzročile več kot tri dni odsotnosti. Medtem pa 38 % nesreč ni prijavljenih.
Poškodba oči na delovnem mestu močno vpliva na življenje posameznika. Vplivi so lahko fizični in praktični saj jih omejuje pri vsakodnevnih opravilih in oteži branje, vožnjo, orientacijo v prostoru ali opravljanje nalog, ki zahtevajo natančnost (npr. delo z majhnimi predmeti). Če je prizadeto samo eno oko, lahko pride do težav z zaznavanjem globine, kar vpliva na koordinacijo in varnost pri gibanju. Takšni Posamezniki se lahko počutijo manj samozavestni pri premikanju v neznanih okoljih, kar lahko vodi v večjo odvisnost od drugih.
Poleg samega fizičnega vpliva, pa je močno prisoten tudi psihološki in čustveni vpliv. Prilagoditev na delno izgubo vida zahteva čas in lahko vključuje proces žalovanja za prejšnjimi zmožnostmi. Med drugim delna izguba vida lahko povzroči strah pred nadaljnjim poslabšanjem ali skrbi glede samostojnosti. Posamezniki se lahko soočajo z občutki nemoči ali frustracije. Same spremembe v življenjskem slogu, kot je izguba sposobnosti za vožnjo ali branje, pa lahko vodijo v socialno osamitev ali občutek izgube identitete.
Globalne izgube gospodarske produktivnosti zaradi okvare vida in slepote
Ocenjeno je, da letni stroški potencialnih izgub produktivnosti zaradi zmerne do hude okvare vida (MSVI) in slepote znašajo kar 410,7 milijarde dolarjev. Po študiji, objavljeni v The Lancet Global Health (2020), je bilo leta 2020 globalno 1,1 milijarde ljudi z okvaro vida. Do leta 2050 naj bi se število ljudi z okvaro vida povečalo na 1,8 milijarde, predvsem zaradi staranja in povečanja miopije.
Zato je zelo pomembno upoštevati podatke francoskega inštituta »Observatoire des enjeux de la vision«, ki pravi, da lahko nekorigiran vid zmanjša uspešnost zaposlenega do 20 %, ob pravilni korekciji pa izmet zaposlenega zmanjšamo še za dodatnih 3 %.
Zato je izredno spodbudna informacija, ki je objavljena v isti študiji, da so pri raziskavi z delavci in delavkami v Indiji ugotovili, da je nošenje bralnih očal povečalo produktivnost za 34 % in dohodek delavcev za 20 %.
Pomanjkanje osveščenosti
Posamezniki in podjetja se v večini niti ne zavedamo, da bi v povprečju moralo več kot 30 % vseh zaposlenih nositi korekcijska očala. Razlogi za to so lahko ekonomski, saj si marsikdo očal ne more privoščiti, lahko so družbeni, kulturni, psihološki ali pa zgolj zaradi same navajenosti na slab vid, kar predstavlja največjo nevarnost.
Raziskava Boston Consulting Group:
Socialni in ekonomski vpliv slabega vida
“33 % svetovne delovne populacije ima težave z nekorigiranim vidom, ki vplivajo na produktivnost in imajo resne finančne posledice za uspešnost gospodarstva po vsem svetu.
Težave z vidom lahko zmanjšajo uspešnost zaposlenih za kar 20 % in znatno vplivajo na zaposlitvene možnosti, zadovoljstvo z delom in varnost zaposlitve.”
Višine odškodnin naraščajo
Prisodili preko 90 povprečnih neto slovenskih plač
Poškodba oči na delovnem mestu pušča veliko posledic. Poleg poslabšanja življenja zaposlenega, bolniške odsotnosti, prilagajanja delovnega mesta, ipd., so tu tudi odškodnine, ki iz leta v leto naraščajo.
“Kolikšna bo odškodnina za poškodbo oči, je odvisno od več dejavnikov. Pri izgubi vida na enem očesu se prisojene odškodnine gibljejo okoli 60 povprečnih neto slovenskih plač, čeprav so v praksi v posameznih primerih prisodili tudi občutno višje – preko 90 povprečnih neto slovenskih plač. “
Izbrani pristop – očala preko očal
Pri izbiri zaščitnih očal se velikokrat odločimo za ti. OTG (Over the Glasses) dvojna očala, ki pa niso najbolj primerna izbira, saj so neudobna, povzročajo odseve in slabšajo vid. Dvoje stekel povečuje bleščanje in reflektira do 18 % svetlobe, prav tako pa dioptrijska zaščitna očala (v primerjavi
s kombinacijo običajnih zaščitnih očal in običajnih dioptrijskih očal) zmanjšajo moteče odseve svetlobe kar za 9 krat.
Uporaba zaščitnih korekcijskih očal v vizualni ergonomiji
“Teoretično in eksperimentalno smo dokazali, da skozi korekcijska očala, kombinirana z običajnimi zaščitnimi
očali, prehaja bistveno manj svetlobe kot pri uporabi zaščitnih korekcijskih očal. Če na površino korekcijskih
zaščitnih očal nanesemo še antirefleksni sloj, še dodatno pridobimo pri transmisivnosti, tako da bo svetlobna prehodnost dosegla celo 98%.“
Naložba se povrne
Koristi za podjetja
Poleg že omenjeni prednosti iz raziskave »Observatoire des enjeux de la vision«, ki pravi, da lahko nekorigiran vid zmanjša uspešnost zaposlenega do 20 % in ugotovitvah iz Indije, kjer je nošenje bralnih očal povečalo produktivnost za 34 %, je dobro upoštevati tudi slovensko raziskavo o tem, koliko manj izmeta naredi delavec, ki dobro vidi.
Zmanjšanje izmeta za 3 %
Uporaba dvojnih očal ima kar nekaj pomanjkljivosti. Udarec v zgornja očala se namreč lahko prenese na očala na recept, kar lahko povzroči dodatno nevarnost zloma. Poleg tega pa je nošenje dveh očal 8 ur zaradi teže za delavca zelo neprijetno.
Poleg nevšečnosti in nevarnosti, pa nam že enostaven izračun prikaže finančno korist pravilne izbire:
“Dioptrijska zaščitna očala zmanjšajo moteče odseve svetlobe za 9 krat v primerjavi s kombinacijo običajnih zaščitnih očal in običajnih korekcijskih očal.
- Primer: zaposleni izdela za 100.000 € izdelkov letno. Pri zmanjšanju izmeta za 3 % zaradi boljšega vida se zmanjša vrednost izmeta za 6.000€ v dveh letih, kar več kot 27 krat presega vrednost očal.“
Vir: Uporaba zaščitnih korekcijskih očal v vizualni ergonomiji, Zvone Balantič, Dejan Aljančič, Revija Ventil 4, 2018
Vsak evro, vložen v varnost in zdravje pri delu, se povrne z 2,2 evra
“Slaba varnost in zdravje pri delu pomenita strošek za podjetje, dobra varnost in zdravje pri delu pa se jim obrestujeta. Podjetja z višjimi standardi varnosti in zdravja so uspešnejša in stabilnejša.
Študije ocenjujejo, da se vsak evro, vložen v varnost in zdravje pri delu, povrne z 2,2 evra ter da je razmerje med stroški in koristmi izboljšanja varnosti in zdravja ugodno.
Gospodarske prednosti dobre varnosti in zdravja pri delu za velika in mala podjetja so precejšnje.“